Podobno kot so decembra 1883 ob ustanovitvi Narodne čitalnice v Šmarju pri Jelšah svobodomiselni Šmarčani pripravili prvi čitalniški večer, smo 140 let kasneje v Knjižnici Šmarje pri Jelšah svečano proslavili ta jubilej. S pomočjo gostov zgodovinarja prof. dr. Igorja Grdine, igralca Aljoše Kovačiča in citrarke Barbare Kobula smo se vrnili v čas, ko je v Šmarski čitalnici ob govorih, recitacijah, glasbi, petju, plesu in igrah zaživela čitalniška beseda.
Izjemen poznavalec politične zgodovine 19. stoletja prof. dr. Igor Grdina je v pogovoru z Matejo Žagar spregovoril o slovenskem narodu, slovenskem narodnem in čitalniškem gibanju ter o drugih pomembnih dogodkih, ki so v drugi polovici 19. stoletja na takratnem slovenskem ozemlju zaznamovali slovensko narodno identiteto. Omenil je pomembne osebnosti, ki so takrat v slovenskem prostoru prispevale k napredku v slovenski kulturi in narodnem napredku. Med pomembnimi imeni slovenske kulturne in politične scene sta bila politik in zdravnik Josip Vošnjak ter pesnik in duhovnik Anton Aškerc, ki sta nekaj let svojega življenja preživela v Šmarju pri Jelšah in tukaj pustila svoje sledi.
Zanimiv pogovor sta dopolnjevala recital izbranih Aškerčevih pesmi v interpretaciji Aljoše Kovačiča in slovenske narodne pesmi, ki jih je na citrah zaigrala in zapela Barbara Kobula.
V slovenskih čitalnicah se je v drugi polovici 19. stoletja rodila slovenska kultura. Prav tako v tudi šmarski čitalnici, kjer so se z njeno ustanovitvijo leta 1883 pričele oblikovati glasbena (pevski zbori, godba, tamburaši) in amaterska gledališka dejavnost, ki sta se razširili med obema vojnama in v okviru Kulturnega društva Anton Aškerc nadaljevali po drugi svetovni vojni, vse do devetdesetih let 20. stoletja.
Jubilej smo obeležili z domoznansko razstavo Od narodne čitalnice do splošne knjižnice, na kateri so prikazane reprodukcije nekaterih dokumentov, ki pričajo o nastanku, obstoju in delovanju šmarske čitalnice. Najpomembnejši dokument je zapisnik ustanovnega zbora Narodne čitalnice iz leta 1883, ki priča o ustanovitvi čitalnice. Ohranjene so tudi “nabiralne knjižice”, v katerih so zapisani seznami članov šmarske narodne čitalnice leta 1889, 1892, 1894 in 1895. Dokumenti šmarske Narodne čitalnice, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Celje, so se ohranili v družini šmarskega učitelja Ivana Debelaka, ki je bil od leta 1891 tudi tajnik čitalnice. Z družino je živel v hiši dr. Huga Kartina, kjer je imela čitalnica svoje prostore. Zofka Debelak, hčerka Ivana Debelaka, je po svoji smrti leta 1967, zbirko dokumentov šmarske čitalnice zapustila Zgodovinskemu arhivu Celje, ki nam je omogočil objavo nekaterih dokumentov.
Razstava ne prikazuje samo čitalniškega obdobja, temveč zajema pomembne mejnike v razvoju Knjižnice Šmarje pri Jelšah od ustanovitve Narodne čitalnice do danes. Poleg pomembnih osebnosti – Franca Skaze, Antona Aškerca in Franca Jurkoviča, ki so ustanovitelji čitalništva v Šmarju pri Jelšah – razstava predstavlja tudi najpomembnejše osebnosti, ki so njihovo pot nadaljevali v naslednjih desetletjih: knjižničarki Albina Pavlič in Gusta Grobin ter dolgoletni direktor Knjižnice Šmarje pri Jelšah Jožef Čakš. Ob pomembnem knjižničnem jubileju smo izdali tudi knjižico z naslovom Od narodne čitalnice do splošne knjižnice, ki si jo lahko ogledate ali kupite v naši knjižnici.
Razstava je odprta do maja 2024.
