Knjižnica
Začetki in razvoj knjižnice v Šmarju pri Jelšah
V Šmarju pri Jelšah so se 16. decembra 1883 zbrali ustanovitelji Narodne čitalnice in na ustanovnem zboru ustanovili to pomembno kulturno ustanovo. Predsednik je postal gospod Franc Skaza, tajnik Anton Aškerc in knjižničar ter učitelj Stanko Flis. Čitalnica je dobila svoje prostore v nekdanji šmarski hranilnici in posojilnici, ki je stala na mestu današnje banke. V prostorih čitalnice so poleg izposoje knjig in časopisov prirejali tudi kulturne večere, igrokaze in veselice.
Do kdaj je imela knjižnica prostore v nekdanji hranilnici, ni znano, je pa znano, da je imela pred drugo svetovno vojno svoje prostore v stari kaplaniji, ki je stala ob današnji stavbi obrtne zbornice in je bila leta 1962 zaradi širitve ceste porušena. Med 2. svetovno vojno so Nemci večino knjig iz šmarske knjižnice sežgali, ostalo jih je le nekaj, ki pa so bile po vojni prvi fond knjižnice, ki je nastala leta 1948 v okviru takratnega Kulturno-prosvetnega društva Anton Aškerc Šmarje pri Jelšah. Prostore je dobila v nekdanji stavbi Kina Šmarje (Rogaška cesta 27), za knjižničarko pa je bila imenovana učiteljica gospa Ana Pavlič. Knjižnica je imela dokaj skromen fond, saj je leta 1974 le-ta štel okoli 2500 izvodov.
Istega leta je takratna občinska kulturna skupnost zaposlila prvega strokovnega knjižničarja, gospoda Jožeta Čakša, z namenom, da uredi vse knjižnice na območju takratne občine in s tem tudi knjižnico v Šmarju pri Jelšah. Knjižnica je dobila naziv Občinska matična knjižnica Šmarje pri Jelšah. S 1. januarjem 1977 je Občinska matična knjižnica Šmarje pri Jelšah postala enota Delavske univerze v Rogaški Slatini z enotami v Rogaški Slatini, Rogatcu, Bistrici ob Sotli, Kozjem in Lesičnem ter v začetku 80. let tudi v Podčetrtku.
Do leta 2003 je knjižnica delovala v okviru Delavske, pozneje Ljudske univerze, nato pa se je tega leta dejavnost knjižničarstva izločila iz Ljudske univerze in na območju upravne enote Šmarje pri Jelšah sta nastala dva samostojna zavoda za knjižničarstvo, in sicer Knjižnica Rogaška Slatina s podružnico Rogatec in Knjižnica Šmarje pri Jelšah s podružnicami v Podčetrtku, Kozjem, Bistrica ob Sotli in Lesičnem.
Knjižnica v Šmarju pri Jelšah se je leta 1979 iz prostora pri kinodvorani preselila v nov kulturni dom in s tem pridobila lepe in sodobne prostore. Ker pa je z leti knjižnični fond naraščal, je bilo treba knjižnico razširiti. Tako je bil leta 2001 zgrajen prizidek pri knjižnici, v letu 2014 pa se je knjižnica razširila še v izpraznjene prostore radia Štajerski val.
Ustanoviteljica Knjižnice Šmarje pri Jelšah je Občina Šmarje pri Jelšah, ki je tudi glavni financer knjižnične dejavnosti. Knjižnica pogodbeno opravlja knjižničarsko dejavnost za občine Podčetrtek, Kozje, Lesično in Bistrica ob Sotli. V okviru knjižnice deluje enota Kulturni dom Šmarje pri Jelšah, tako da se knjižničarska in ostale kulturne dejavnosti v kulturnem domu, kjer ima knjižnica svoj sedež, močno prepletajo. Tako je knjižnica s kulturnim domom kulturno središče za širše območje celotne regije.