Napreden, izobražen in nadvse razgledan učitelj je v svojem 47-letnem službovanju v Šmarju pri Jelšah zapustil bogato šolsko zgodovino in zastavil trdne temelje šmarskemu šolstvu. Bil je soustanovitelj šmarske čitalnice in prvi fotograf v Šmarju. Deloval je tudi kot zborovodja in organist, za pesmarico Prijatelj otroški kaplana Josipa Somreka je pripravil notno izdajo z naslovom Veselje angelsko. Umrl je 23. februarja 1921.
Franc Jurkovič je rojen 24. januarja 1850 v Vučji vasi v občini Križevci. Gimnazijo je od leta 1866 do 1871 obiskoval v Mariboru, leta 1867 je v letnem poročilu šole omenjen kot odličen učenec. Preden se je 3. marca 1873 zaposlil v Šmarju, je najprej tri leta poučeval pri Sv. Križu pri Ljutomeru, dve leti pa v Slovenskih Konjicah. Upokojil se je leta 1919, ko je imel za seboj petdeset let poučevanja, od tega je devetintrideset let vodil ljudsko šolo v Šmarju. V Šmarju si je z ženo Marijo, roj. Vodopivc ustvaril družino, v zakonu sta se jima rodila sin Beno (1882) in hči Milica Ita (1885).
Pričetek šolstva v Šmarju pred 240 leti
Ko se je leta 1873 Franc Jurkovič kot učitelj zaposlil na šmarski šoli, je pričel pisati šolsko kroniko. Na začetku je zabeležil podatke o prvih učiteljih in pričetku šolstva v Šmarju, ki jih je razbral iz starih šolskih dokumentov. Napis v latinici nad velikimi vhodnimi vrati župnišča pa je mu ponujal podatek, da se je leta 1797, ko je bilo v Šmarju postavljeno novo župnišče, staro namenilo šolskim prostorom. Kje je bila šola pred tem, ni znano. Leta 1783 sta oba šmarska župnika in dekana Jožef Damiami in Štefan Reich na celjski glavni šoli opravila pedagoški izpit, kar priča o tem, da je že takrat delovala v Šmarju zasebna farna šola ali vsaj nedeljska šola. Zasebno šolo so imeli tudi na Jelšingradu, kjer je med letoma 1819 in 1820 poučeval Peter Musi.
S prihodom učitelja Jurkoviča v Šmarje je šmarska ljudska šola uradno postala trirazrednica. Učiteljski podmladek je na šmarski šoli povzročil napredek. V tretji razred je Jurkovič uvedel telovadbo, ki je bila v kraju velika novost, nekaterim všeč, drugim tudi ne. Beležiti je pričel tudi šolske zamude, ki pa jih je le redko predložil šolskemu vodstvu. Pred velikimi šolskimi počitnicami je organiziral šolsko veselico. Gospe so napekle belega kruha in potice, pripravile raznovrstno meso, gospodje pa so prispevali denar. Prvo leto svojega učiteljevanja v Šmarju je Franc Jurkovič ustanovil Šmarsko učiteljsko društvo. V šolo je uvedel pisanje učnega načrta ter leta 1876 predlagal prvo lokalno učiteljsko konferenco.
Nova ljudska šola v Šmarju
Leta 1878 je bila v Šmarju na pobudo Franca Jurkoviča zgrajena nova ljudska šola. Šmarski veleposestnik Franc Skaza je za šolo podaril zemljišče in izgradnjo v večjem delu tudi financiral. Učitelj Jurkovič je prispeval 3.300 goldinarjev, saj je v šoli dobil stanovanje. K izgradnji sta prispevala tudi člana okrajnega šolskega sveta Janez Anderluh in Franc Lorger. Novembra tega leta se je pouk v novi šoli pričel v štirih razredih.
Po upokojitvi nadučitelja Jožefa Brinška leta 1880 je njegovo mesto prevzel Franc Jurkovič. Pod njegovim vodstvom je šola pričela delovati po novih pravilih. V učni program je uvedel vse predpisane predmete kot so računstvo, telovadbo, čitanje, pisanje in verouk. Konference so se vršile vsak mesec, vsakih štirinajst dni pa so se obravnavali izkazi šolskih zamud. Zasadil je šolski vrt s čebelnjakom in drevesnico. Ves čas učiteljevanja je izdeloval učne pripomočke, ki so se uporabljali pri naravoslovnih predmetih. Na treh razstavah v Gradcu je bil zanje odlikovan z najvišjimi priznanji. Na prošnjo deželnega šolskega nadzornika je leta 1890 najlepša učila podaril graškemu učiteljišču. Leta 1883 je v šolo uvedel kmetijski napredovalni tečaj, kjer so se starejši učenci učili obdelovanja zemlje, sadjarstva, živinoreje, kmetijskega računstva ter zakonov v zvezi s kmetijstvom. Vodil je tudi šolsko knjižnico.
Soustanovitelj šmarske čitalnice in prvi šmarski fotograf
Z Antonom Aškercem in Francem Skazo je Franc Jurkovič leta 1883 ustanovil Šmarsko čitalnico ter se boril za uvedbo slovenskega jezika v šmarsko ljudsko šolo. Slovenska beseda se je v ljudski šoli Šmarje pri Jelšah govorila in pisala od leta 1887. Vodil je šolski pevski zbor in tudi odrasli mešani pevski zbor, ki je slovel daleč naokoli. Moški so nastopali kot samostojen moški zbor v Trstu, na Ptuju, v Mariboru in Šoštanju, leta 1892 pa celo pred cesarjem Francem Jožefom v Celju. Bil je organist in priložnostno tudi skladal. Leta 1904 je za pesmarico (molitvenik) Prijatelj otroški Josipa Somreka, ki je bil kratek čas v Šmarju kaplan, pripravil notno izdajo z naslovom Veselje angelsko. Zbirka 26 pesmi je bila namenjena učiteljem pri glasbenem pouku in orglarjem na koru. Za večino pesmi je Jurkovič priredil napeve za dvoglasno petje ter napisal orgelsko spremljavo. Prve fotografije Šmarja in Šmarčanov so nastale izpod njegovega objektiva, saj se ukvarjal tudi s fotografiranjem. Ves čas učiteljevanja je pisal prispevke v slovenske politične liste, predvsem v Slovenski gospodar in Süd Steirische Post. Napisal je več sestavkov za Končnikova berila. Za prizadevanja in obetavno delo na področju šolstva je prejel številna priznanja, odlikovanja in nagrade.
Literatura:
Moja – najina – naša šola. Osnovna šola, Šmarje pri Jelšah, 2007.
Med Bočem in Bohorjem. Delavska univerza, Rogaška Slatina, 1984, 672.
Zgodovinski arhiv Celje FOND SI_ZAC1298 OŠ Šmarje pri Jelšah, signatura 1, arhivska škatla 1.