Leta 1883 je bila ustanovljena Narodna čitalnica v Šmarju pri Jelšah. Svobodomiselni, izobraženi in narodnozavedni Šmarčani so med prebivalci šmarskega trga in okolice s pestrim kulturnim programom v okviru čitalnice širili slovensko kulturno in narodno zavest. V Šmarju je zaživelo kulturno življenje.
V Knjižnici Šmarje pri Jelšah bomo ta jubilej svečano proslavili v torek, 19. decembra 2023, ob pogovoru z zgodovinarjem prof. ddr. Igorjem Grdino, ob recitalu Aškerčevih pesmi v interpretaciji igralca Aljoše Kovačiča in ob narodni glasbi na citrah v izvedbi glasbenice Barbare Kobula. Jubilej bomo obeležili tudi z otvoritvijo domoznanske razstave Od narodne čitalnice do splošne knjižnice in izdajo knjižice, ki govori o ključnih mejnikih in osebah zaslužnih za bogato zgodovino čitalniške in knjižnične kulture v naših krajih.
Ustanovitev Narodne čitalnice v Šmarju
Na ustanovnem zboru so se 16. decembra 1883 zbrali zavedni Šmarčani in v odbor, ki je bil pooblaščen za odločanje o čitalnici, za predsednika izvolili Franca Skazo, podpredsednika dekana Martina Ivanca, knjižničarja Slavka Flisa, blagajnika Janeza Lešnika, tajnika Antona Aškerca, prvega odbornika Janeza Anderluha, za drugega odbornika pa Gašparja Senico.
V Šmarju je zaživela “čitalniška beseda” ob recitacijah, govorih in debatah o domačih in tujih političnih dogodkih. Večje prireditve, koncerti in gledališke igre pa so se odvijali v gostilniški dvorani pri Jagodiču.
Članstvo v narodni čitalnici
V nekaj letih je šmarska čitalnica s svojim delovanjem dosegla največje čitalnice v deželi. Čitalniško gibanje se je med Šmarčani zelo priljubilo, saj je imela čitalnica prvo leto delovanja več kot sto članov. V Zgodovinskem arhivu Celje hranijo Nabiralne knjižice, v katere so beležili člane Čitalnice od leta 1889 do 1895. Iz teh dokumentov je razvidno, da je bilo leta 1889 v čitalnico vpisanih devetnajst članov, leta 1890 dvaindvajset, ob ponovni ustanovitvi leta 1891 pa je članstvo še naraščalo. Leta 1895 je imela čitalnica sedeminpetdeset članov.
(Zgodovinski arhiv Celje, SI ZAC 0969 aš 1 knjižica čitalnica 005).
Zbirka časopisov in časnikov
V čitalnici so bili najbolj brani časopisi in časniki. Na voljo so bili slovenski in nemški, saj so se bralci želeli seznaniti tudi z aktualnimi novicami, ki so jih objavljali nemški časopisi. Med tridesetimi različnimi časopisi so bi na izbiro za branje: Slovenski narod, Slovenski gospodar, Domovina, Politik, Mir, Kmetovalec, Ljubljanski zvon, Dom in svet, Slovanski svet, Vrtec, Popotnik, Vaterland, Tagespost, Südsteirische Post, Fliegende Blätter, Über land und meer. Na začetku leta so v čitalnici pozvali člane k plačilu naročnine za časopise, ki so jo imenovali “sub abonma”. Za to “sonaročitev” časopisov so veljala določena pravila.
(Zgodovinski arhiv Celje, SI ZAC 0969, družbeni zapisnik, sig 13, 1892–1895, aš 1 010).
Čitalniški prostori v hiši dr. Huga Kartina
Prostore je čitalnici ponudil mlad študent prava Hugo Kartin v svoji hiši v Šmarju, ki sta mu jo po zgodnji smrti zapustila starša. Med študijem prava v Gradcu je redno obiskoval domači trg in sodeloval s šmarskimi rodoljubi. Predvsem na volitvah je zastavil ves svoj vpliv in odgovornost v korist slovenstva, s čimer je dosegel, da je prej ponemčeni trg Šmarje lahko pokazal svoj pravi slovenski obraz. Znameniti šmarski zdravnik dr. Jožef Rakež ga opisuje kot odločnega, poštenega in neustrašnega narodnjaka, ki je bil kakor nalašč ustvarjen za političnega voditelja svojega okraja. Kartin je podpiral ustanovitev čitalnice in ji v svoji hiši brezplačno nudil društvene prostore. Po opravljenem doktoratu leta 1893 se je zaposlil v odvetniški pisarni dr. Franca Jurtele v Šmarju. Leta 1894 je bil izvoljen za predsednika šmarske čitalnice, vendar mu je prezgodnja smrt leta 1895 preprečila uresničitev številnih življenjskih ciljev. Leta 1892 se je v Kartinovi hiši Čitalnici pridružila še Hranilnica in posojilnica, ki je postala tudi lastnica stavbe.
(Na razglednici iz Zbirke starih razglednic V. Tančiča, Domoznanska zbirka Knjižnice Šmarje pri Jelšah).
Ponovna ustanovitev “Čitalnice v Šmarju” let 1892
Nenehni spori med slovenskim in nemškim prebivalstvom so vplivali na delovanje številnih čitalnic na Slovenskem, predvsem tam, kjer je mesto župana zasedal nemško usmerjen kandidat. Tako je bilo tudi v Šmarju, zato je od leta 1887 do 1891 čitalnica mirovala.
Leta 1891 je v Šmarju odprl odvetniško pisarno domoljub in narodni buditelj dr. Franc Jurtela, ki je bil izvoljen za župana. Takrat je vzklilo upanje tudi za šmarsko čitalnico. Ustanovni odbor, ki so ga sestavljali Franc Skaza, Hugo Tančič in Hugo Kartin, je oblikoval nova pravila ter jih 26. novembra 1891 poslal v potrditev c. kr. namestništvo v Gradec. Na ustanovni seji 10. januarja 1892 so izvolili odbor čitalnice: predsednik Jernej Štabuc, namestnik Vinko Kolšek, tajnik Ivan Debelak, blagajnik Franc Adrinek, odbornik dr. Franc Jurtela.
Čitalnica je ponovno zaživela.
Na fotografiji:
Spredaj ležita: levo Ivan Debelak (učitelj), desno dr. Hugo Kartin (odvetnik).
Z leve sedijo: Karl Kraus (gostilničar), Karl Jagodič (gostilničar), neznan, Jernej Štabuc (kaplan), Hugo Tančič (trgovec in uradnik), neznan, neznan.
V drugi vrsti stojijo: neznan, neznan, Franc Jurkovič (nadučitelj), Miroslav Pučelik (davčni uslužbenec), dr. Franc Jurtela (odvetnik in šmarski župan leta 1900), Josip Rotner (sodnik).
V zadnji vrsti z leve: neznan, Fric Štumberger (davčni uslužbenec), neznan, Franc Druzovič (uradnik), Štefan Javornik (tajnik občine).
Narodna čitalnica je delovala do leta 1931
Ob svoji likvidaciji je knjižnico z 290 knjigami podarila ljudski šoli pod pogojem, da se knjižnica naprej upravlja kot javna šolska ustanova. 20. januarja 1931 je začela delovati Javna knjižnica narodne šole v Šmarju pri Jelšah, za katero sta skrbela učitelja Leopold Smeh in Aleksander Hima, ki sta uredila in sestavila tudi nov knjižnični katalog. Hranilnica in posojilnica je knjižnici še naprej omogočala brezplačno uporabo prostora v svoji stavbi.
Vir: Žagar, M. Od narodne čitalnice do splošne knjižnice, pripravljeno ob domoznanski razstavi Knjižnice Šmarje pri Jelšah, 2023.
Fotografije: Domoznanska zbirka Knjižnice Šmarje pri Jelšah in Zgodovinski arhiv Celje.