Poplava v Šmarju pri Jelšah, 12. 11. 1925. (Arhiv Knjižnica Šmarje pri Jelšah).
Čeprav so se poplave v Šmarju dogajale verjetno že prej, je prva znana fotografija o veliki poplavi nastala 12. novembra 1925. Fotorazglednico, ki bi jo lahko posnel Ladislav Ciglenečki, takrat edini delujoči fotograf v Šmarju, prikazuje naravno nesrečo, ki jo je povzročilo močno jesensko deževje. Voda se je v šmarsko kotlino zlivala iz vseh smeri – iz Dvora, sv. Roka in sv. Barbare ter v središču kraja ustvarila pravo “Šmarsko jezero”.
Dogodek bi lahko celo povezali z legendo o nastanku Šmarja pri Jelšah, ki jo je leta 1923 zapisal profesor monsignor Ivan K. Vreže:
“Pravijo, da je bilo tukaj nekdaj veliko jezero in da so na njegovem otoku postavili še sedaj stoječo “Škapulirsko“ kapelo, ter šele s časom k njej dozidali sedanjo cerkev z visokim močnim stolpom, ki je kakor iz sredine cerkve zrasel. Od tod baje ime Marija na jezeru. Vsa stavba, kakor sploh vse starejše trške hiše stojijo po tej pripovedki na okamenelih jelšah in bi bilo potemtakem za kraj upravičeno ime Šmarje ne jelšah namesto pri Jelšah (grad na večerni strani trga).” (1)
Poplave so se v Šmarju ponavljale tudi kasneje, ob hujših nalivih vsakih nekaj let. S smeri Dvora je poleg najpogosteje poplavljene Slomškove ulice voda največkrat poplavila župnijsko cerkev. Prav tako je nagajal potok, ki prihaja iz smeri sv. Barbare – voda je zajela spodnje prostore kulturnega doma ter svoj tok čez ploščad usmerila proti župnijski cerkvi, Šmarje je bilo poplavljeno vse do današnje Gostilne Krpan. V zadnjem desetletju so se poplave ponovile kar štirikrat – v letih 2014, 2018, 2019 in 2024. Zato se je Občina Šmarje pri Jelšah začela aktivno ukvarjati z izboljšanjem poplavne varnosti kraja.
Saniranje poplave v Šmarju pri Jelšah, 2018 (Foto: Roman Turk).
Ob poplavi v Šmarju leta 2018 je takratni župan Stanko Šket poudaril:
“Do poplave je prišlo zaradi velikih količin vode. Pripomogle so tudi preozke in premalo poglobljene struge.” (2)
Prepričan je bil, da bi bile posledice takšnih padavin bistveno manjše, če bi prišlo do prestavitve potoka, ki prihaja iz smeri sv. Barbare. Ta ureditev je bila najprej načrtovana s projektom gradnje oskrbovanih stanovanj. Šmarski potok pa v tej poplavi skoraj ni prestopil. (3) K reševanju poplavne varnosti je Občina pristopila že leta 2005, ko je naročila izdelavo hidrološko-hidravlično analize območja, zaradi spremenjenih hidroloških razmer je to morala leta 2018 ponoviti. Glede na priporočene ukrepe je bila leta 2022 izvedena ureditev potoka iz smeri sv. Barbare (4), kar pa je rešilo le eno izmed težav. V poplavi leta 2024 je Šmarski potok ponovno pokazal svojo moč. Ob glavni cesti skozi Šmarje je bilo poplavljenih kar več deset objektov. Alarm za splošno nevarnost je sredi noči prebudil kar petdeset prostovoljnih gasilcev iz petih prostovoljnih gasilskih društev, ki so reševali težave poplave v Šmarju in tudi v drugih krajih občine. (5)
Občina Šmarje je takoj pristopila k izvedbi priporočenih ukrepov, ki bi izboljšali poplavno varnost središča kraja, za pomoč pa se je obrnila tudi na Direktorat za vode Ministrstva za naravne vire in prostor Republike Slovenije, (6) ki je Občino Šmarje je uvrstilo med poplavno ogrožene občine. Stroške za izvedbo ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti središča Šmarja ocenjene na okoli deset milijonov evrov bo sedaj pomagala pokriti država, kljub temu pa bodo nekateri ukrepi lahko izvedeni hitro, drugi pa počasneje. Na območju vrtca in Slomškove ulice, kjer voda največkrat prestopi bregove struge, je predvidena gradnja poplavnega zidu, pri cerkvi bolj propusten most ter poglobitev struge Šmarskega potoka. Zahtevnejša pa bo gradnja štirih suhih zadrževalnikov pri Jelšingradu, pri trgovini Hofer, nad ribniki v Zadržah in v Dvoru. (7)
Z vztrajnostjo in prizadevanjem občine bo Šmarje pri Jelšah kmalu bolje zaščiteno pred poplavami. A kljub temu se moramo zavedati, da je narava nepredvidljiva – od nje neprestano jemljemo, premalo pa se zavedamo, da potrebuje tudi našo pozornost in spoštovanje.
Viri:
1 Vreže, Ivan K. Šmarje pri Jelšah: zgodovina in opis njegovih svetišč in pridejanih 31 slik. Založila romarska cerkev sv. Roka pri Šmarju, 1923.
2 “Poplavilo središče občine.” Novi tednik, (21. 6. 2018): 6.
3 “Za poplavo ni kriv potok.” Rogaške novice, (29. 6. 2018): 17.
4 Čakš Orač, Lucija. “Poplavna (ne)varnost Šmarja pri Jelšah.” Šmarske novice (26. 9. 2024): 12-13.
5 Cvirn, Karmen. “Močno deževje: Največ težav povzročilo v Šmarju pri Jelšah.” Rogaške novice, (23. 5. 2024): 6-7.
6 Čakš Orač, “Poplavna (ne)varnost”, 12.
7 Strniša, Jože. “Kako do poplavne varnosti.” Rogaške novice (4. 4. 2025): 6.