Ivo Šorli sodi med pomembne slovenske notarje vendar je kot slovenski pisatelj, dramatik, pesnik, prevajalec in publicist prispeval tudi k slovenski književnosti. Prve pesmi je pisal kot srednješolec pod vplivom Antona Aškerca in jih objavil v Ljubljanskem zvonu in Slovenki (1898-1902) pod psevdonimom Feodor sokol. Kot edini pisec izven Ljubljane je sodeloval pri almanahu Na razstanku, pri tem je spoznal Josipa Murna. Glavni urednik Ljubljanskega zvona mu je predlagal, naj poskusi prozo. Njegova prva dela v prozi so nastala leta 1900. Opisoval je o ljubezenske teme, meščansko okolje in kmečki svet. Nanj so vplivali tudi Cankar, Maupassant in Nietzsche. Njegovo najbolj plodno obdobje je bilo med prvo svetovno vojno. Takrat je imel v svojem poklicu malo dela in veliko časa za pisanje. Pisal je romane, novele, tudi detektivke in veliko prevajal, med drugim tudi operna libreta. Uvrščajo ga med sopotnike moderne, na katerega je močno vplival naturalizem.
Rodil se je 19. aprila 1877 v Podmelcu na Tolminskem. Pravo je študiral v Grazu, kjer je leta 1904 tudi doktoriral. Nekaj časa je opravljal samostojno prakso v Podgradu v slovenski Istri, konec prve svetovne vojne pa je dočakal v Pulju na Hrvaškem. Po vrnitvi v Jugoslavijo je leta 1920 je sprejel notarsko službo v Rogatcu, leta 1923 v Šmarju, 1926 pa v Mariboru, kje je ostal do konca leta 1939. Do upokojitve je deloval še v Kranju in v Ljubljani. Leta 1948 se je upokojil kot slovenski književnik. Nekaj časa je preživel pri hčerki v Ogulinu, zadnje dneve svojega življenja pa v zavodu za onemogle na Bokalcah pri Ljubljani, kjer je umrl 17. novembra 1958.
Svoje življenje je Ivo Šorli opisal v avtobiografskem delu Moj roman (1940), kjer je v poglavju To ljubo Šmarje opisal tudi svoje spomine na bivanje v Šmarju. Poleg notarske službe se je v Šmarju vključeval tudi v kulturno življenje Šmarčanov.
Viri:
A.Ternovec: Notar dr. Ivo Šorli (1877-1958), Notarski vestnik 2005, št. 5/6, str. 63.
Šorli, Ivo. https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sorli-ivo.