Na današnji dan pred 184 leti se je rodil Franc Skaza, ki je imel pomemben vpliv na razvoj Šmarja pri Jelšah.
Družina Skaza je prišla iz Celja v Šmarje pri Jelšah okoli leta 1800, ko sta Georg in Anna Skaza kupila posestvo z gostilno ob deželni cesti Celje-Šmarje-Rogatec. V zakonu sta se jima rodila dva otroka Franc Jakob in Josefa Anna. Posestvo z gostilno je po očetu Georgu podedoval Franc Jakob Skaza, rojen 15. februarja 1808, ki si je ustvaril družino z ženo Johano. Posel v gostilni ob pomembni deželni cesti je cvetel. Franc Jakob Skaza je bil izredno narodno zaveden in politično dejaven. V letih od 1845 do 1848 je bil šolski nadzornik šmarske ljudske šole, leta 1850 pa je bil izvoljen za župana v občini sodnega okraja Jelševec. Po smrti okoli leta 1860 je premoženje zapustil svojemu sinu Francu Skazi.
Franc Skaza se je rodil 11. februarja 1838 v Šmarju pri Jelšah kot tretji otrok Franca Jakoba Skaze in Johanne rojene Vodopivec. Že v mlajših letih je oče Francu vcepil izjemen odnos do slovenstva, saj je bil izredno narodnostno zaveden in politično aktiven. Po velikih spremembah, ki jih je prinesla marčna revolucija v letu 1848 in pričakovanju Slovencev o Zedinjeni Sloveniji je mlademu Francu ozavestil pomen teh sprememb v obrambi pred germanizacijo. Po očetovi smrti se je Franc odločil nadaljevati uresničevanje očetovih ciljev na področju narodnega buditeljstva.
Leta 1863 se je Franc Skaza poročil z Ano Ratej, ki je bila hči premožnega posestnika iz Predence v Šmarju pri Jelšah in je v zakon prinesla bogato doto. K svojim zemljiščem je Franc Skaza pridobil še 350 hektarjev zemlje s številnimi nepremičninami in s tem ustvaril močno veleposestniško družino Skaza z več kot 700 hektarji zemljišč. Francu in Ani se je v zakonu rodilo pet otrok, in sicer Ana (1864), Franc (1865), Sofija (1869), Götfrid (1873) in Aleksander (1875).
Franc Skaza se je kot že prej njegov oče aktivno ukvarjal s politiko in se družil z velikimi slovenskimi domoljubi, predvsem Štajerci, ki so se med Slovenci borili proti nemškemu vplivu. V Skazov dom so zahajali Anton Martin Slomšek (slovenski škof, pisatelj, pesnik), Ignacij Orožen (duhovnik in zgodovinar), Josip Juraj Strossmayer (hrvaški škof, mecen in politik), dr. Josip Vošnjak (zdravnik, politik), Davorin Trstenjak (duhovnik, zgodovinar), Valentin Zarnik (pravnik, politik), Anton Tomšič (novinar), Anton Aškerc (duhovnik, pesnik), Franca Rapoca (odvetnik).
Okoli leta 1870 je Franc Skaza dal prezidati staro hišo, ki je bila zgrajena v preprostem podeželskem stilu konec 18. stoletja. Od nje se je ohranila samo klet, v kateri naj bi že leta 1850 delovala prva pošta v Šmarju. Nova hiša je izražala odnos lastnika do oblikovanja in arhitekture tistega časa. S svojo lokacijo ob stari deželni cesti Celje–Šmarje–Rogatec je bila lastniku izziv, da je hišo s takratnimi zidarskimi mojstri uredil v imenitno trško arhitekturo, ki je že na zunaj dajala videz hiše pomembnega in vplivnega človeka v takratnem Šmarju. Notranjščino, vežo, krasi baročno-romantična poslikava prizorov letnih časov in upodobitve slovenskih rodoljubov tistega časa in pomembnih gostov, ki so zahajali v to hišo.
V Skazovi hiši so leta 1870 veleposestnik Franc Skaza, šmarski trgovec in uradnik Hugon Tančič in notarski koncipijent Fran Roporc iz Maribora ustanovili in gmotno podprli komanditno društvo, ki je dobilo koncesijo za tiskarno. Slovenci smo dobili prvo slovensko tiskarno v Mariboru – Narodno tiskarnico Franca Skaze in drugov, kjer se je tiskal slovenski časnik Slovenski narod.
V šestdesetih letih 19. stoletja se je pospešeno začela prebujati narodna zavest tudi na Štajerskem. Po mestih in trgih, kjer so pretežno živeli Nemci in nemško govoreči Slovenci, so prevladovale nemške šole. Nemščina se je uporabljala tudi po uradih. Slovenščina je bila materinščina kajžarjev, dekel in hlapcev. Takšne razmere so povzročile prebujanje narodne zavesti, ki so jo začeli širiti slovenski akademiki z organiziranjem političnih shodov, taborov, ustanavljanjem društev, čitalnic in slovenskih časopisov, kjer so Slovence ozaveščali in jim dvigovali nacionalno samozavest. Poleg slovenskih časopisov so nastajale tudi slovenske šole, kjer se je uveljavil slovenski jezik.
Franc Skaza je kot zavedni Slovenec navezal stike s slovenskimi domoljubi, se udeleževal raznih srečanj, odločno se je boril proti germanizmu in s svojo močjo, ki jo je imel tudi zaradi svojega premoženja, začel uresničevati svojo idejo. Njegov cilj je bil Šmarje pri Jelšah rešiti pred nemškutarsko buržuazijo, ki se je nevarno širila. V Mariboru se je spoprijateljil z Antonom Tomšičem, urednikom časnika Slovenski narod, ki mu je predstavil dr. Josipa Vošnjaka, zdravnika in politika. Franc Skaza je v zavednem rodoljubu začutil priložnost za hitrejši narodnostni napredek in ga v Šmarje povabil za okrajnega zdravnika, obljubil pa mu je tudi mesto okrajnega načelnika.
S prihodom dr. Josipa Vošnjaka v Šmarje leta 1870 so se začeli vrstiti pomembni dogodki, v katere je bil vključen tudi Franc Skaza. Dr. Josip Vošnjak je dobil mesto okrajnega zdravnika na volitvah okrajnega odbora, 11. maja 1870 pa so ga izvolili tudi za načelnika okrajnega zastopa, saj se je Franc Skaza načelništvu zaradi bolehnosti odpovedal. Takrat je bil župan občine trg Šmarje Anton Nagy, takratni lastnik dvorca Jelšingrad. Dr. Josip Vošnjak je bil v obdobju službovanja v Šmarju tudi poslanec v štajerskem deželnem zboru, politično aktiven v času oblikovanja slovenske narodnostne identitete je pripomogel k prebujanju narodnostne zavednosti tudi med Šmarčani.