Rodil se je v železničarski družini v Dobravi pri Radečah, 7. februarja 1924. Tam je obiskoval tudi osnovno šolo, gimnazijo pa do okupacije v Celju. Med vojno so ga prisilno mobilizirali v nemško vojsko in poslali na francosko ozemlje, kjer se je kmalu pridružil francoskemu gibanju. Nemško vojaško sodišče ga je obsodilo na smrt, vendar mu je uspelo pobegniti k francoskim odpornikom. Konec leta 1944 je prišel v jugoslovansko bazo Bari ter maja 1945 prispel v Ljubljano. Že istega leta se je vpisal v pedagoški tečaj v Trbovljah in ga zaključil z odličnim uspehom. Septembra 1945 je nastopil kot učiteljski pripravnik na osnovni šoli v Loki pri Zidanem mostu. Leto kasneje je bil imenovan za upravitelja osnovne šole Podkraj pri Hrastniku, po desetih mesecih pa je bil premeščen za upravitelja na osnovno šolo Podkum pri Zagorju.
Postati učitelj, njegova skrita želja
Leta 1948 je diplomiral na učiteljišču v Ljubljani ter uresničil skrivno željo iz otroštva, postati učitelj. Študij je nadaljeval na Pedagoški fakulteti v Mariboru, kjer je leta 1963 končal Pedagoško akademijo. Na začetku svoje učiteljske poti v Zasavju je zamenjal več učiteljskih in upraviteljskih mest. Leta 1950 je poučeval na osnovni šoli v Radečah, po letu dni pa je odšel v Prevzgojni dom Radeče, kjer je bil vzgojitelj in upravitelj vajenske šole raznih strok. Delo v zavodu ga je po štirih letih izčrpalo, zato je poiskal novo službo. Ker mu je zdravnik priporočal, da bi moral zaradi zdravja živeti med zelenjem, je z veseljem sprejel službo ravnatelja v Podčetrtku. Z ženo Vido sta se leta 1955 preselila v neznan in reven Podčetrtek, v skromno hišo brez elektrike in vode, ljudje v kraju pa so bili ljudje brez volje in upanja na boljše čase, zavrti in starokopitni. Mlad in poln idej je Jože Brilej takoj pričel iskati rešitve ter uresničevati svoje ideje za boljšo prihodnost šole, ljudi in kraja.
Uspešen učitelj in ravnatelj v Podčetrtku
Ob nastopu službe ravnatelja in učitelja fizike v Podčetrtku je šola imela le štiri kombinirane oddelke, bila je stara šola s tradicionalno ureditvijo. V času Brilejevega ravnateljevanja je šola Podčetrtek napredovala v osem razredno osnovno šolo z modernim šolskim poslopjem, telovadnico in velikim igriščem. Imela je status »eksperimentalna šola« in bila v tedanji Jugoslaviji znana po raznih izvenšolskih dejavnostih, podčrtanih vzgojnih smotrih in usmerjanju učencev v različne poklice. Brilej je otroke usmerjal k delavnosti in ustvarjalnosti ter jim dajal konkretne zglede in dejanja, saj je menil, da le praksa lahko pripelje mladega človeka na pravo pot. Po nekaj letnem trdem delu je skupaj s svojimi sodelavci dosegel, da so postali učenci in njihovi starši neposredni sodelavci in soustvarjalci šolskega življenja. Na svojo šolo so bili ponosni, cenili so jo in varovali, postala je njihov drugi dom.
Brilej je po svojem prihodu v Podčetrtek pričel aktivno delovati tudi na področju razvoja dejavnosti otrok v prostem času, s čimer so k šoli prispevali tudi starši otrok ter drugi občani. Leta 1956 je bila na šoli ustanovljena šolska banka in hranilnica, o čemer so poročali celo v Celjskem tedniku, razvili so se tehnični in foto krožek ter pionirska zadruga Mladi Obsoteljčan. Šola je kmalu dobila še šolsko pošto s telefonsko centralo, okrepčevalnico, trgovinico, knjigarno in šolski radio »Studio Kekec«. Učenci so v prostem času obdelovali šolski vrt in čebelarili. V malem živalskem vrtu pa so skrbeli za živali ter se učili o njihovem načinu življenja. Skrbeli so za varstvo kulturnih spomenikov, predvsem pa so skrbeli za ostarele in onemogle, ki so živeli po oddaljenem Kozjanskem. Poleg dejavnosti ob katerih so učenci spoznali številne poklice in delovne navade, so se razvijale tudi športne, glasbene in kulturne dejavnosti. Šola je imela svoj pevski in tamburaški zbor. S svojim okoljem se je povezovala z različnimi kulturnimi prireditvami, s katerimi je prispevala tudi k kulturnemu bogatenju življenja v kraju. Dejavnost prostega časa učencev je Brilej prepletal s poukom, delom in poklicnim usmerjanjem. Izoblikoval je izviren vzorec samoupravne šole povezane s krajem, s tem pa vplival tudi na razvoj samouprave učencev.
Pod vodstvom Jožeta Brileja sta Osnovna šola Podčetrtek in pionirski odred dobila številne pohvale, priznanja in odlikovanja. Leta 1966 je šola dobila največje priznanje v Jugoslaviji za dosežke na učno-vzgojnem področju »kipec kurirja Jovice«, učitelji šole pa so prejeli zlato značko Zveze prijateljev mladine. Brilej je patentiral model predšolskega igrišča s petimi igralnimi področji (Cicibanovo, Mala vas, Gozd, malo igrišče, Arena, Gradbišče) in zasnoval šolsko hranilništvo. Za svoje pedagoško delo in za izjemne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja je leta 1967 prejel najvišje priznanje pedagoškemu delavcu v Sloveniji – Žagarjevo nagrado. Prejel je še več drugih pohval in diplom, leta 1977 je bil izbran med desetimi najboljšimi učitelji v Jugoslaviji, dobil je tudi medaljo zasluge za narod. Leta 1977 je Jože Brilej vodil delegacijo slovenskih pionirjev v Beograd čestitat maršalu Titu ob rojstnem dnevu.
Zasluge pri razvoju Atomskih toplic
Napredek kraja pa je Jože Brilej prepoznal tudi v razvoju zdravilišča in turizma. V Podčetrtku se je priključil Turistično-olepševalnemu društvu, ki so ga leta 1954 s ponovno ustanovitvijo obudili (prvič je bilo ustanovljeno leta 1905) ter njegovo delovanje namenili olepšanju kraja Podčetrtka ter kulturnemu in gospodarskemu napredku, predvsem pa razvoju in pospeševanju turizma. Zaradi vse večjega zanimanja za obisk tople mlake v Harinih Zlakah in nezainteresiranosti za razvoj kopališča na hrvaški strani, se je Turistično-olepševalno društvo lotilo raziskovanja vrelcev na slovenski strani. Zbrali so denar, poklicali geologe in naredili tri vrtine. Prva je bila pri današnjem hotelu Breza. Imela je le dvajset stopinj, kar je bilo premalo. Druga, je bila suha, kar je člane društva zelo potrlo. Več sreče pa so imeli pri tretji vrtini, kjer je danes Aqualuna. Vode je bilo na pretek in imela je 35 stopinj. Skopali so veliko jamo, jo obdali s hrastovimi deskami in naredili stopničke – tako je nastal prvi bazen. »Zavedali smo se, da imamo v rokavu adut in da bomo dolino ob Sotli usmerili v turizem. Vedno smo namreč govorili, da je turizem najboljša tovarna.« je nekoč v intervjuju izjavil Jože Brilej.
Brilej je z ustanovitvijo šolskega turističnega društva v turizem usmerjal tudi svoje učence. Člani društva so skrbeli za urejenost kraja. Od leta 1967 naprej je na njegovo pobudo veliko osnovnošolcev iz Podčetrtka delalo v Atomskih toplicah. Prodajali so karte, spominke in razglednice ter karte za vlak, ki je v Podčetrtek prvič pripeljal leta 1958. Ko so zvečer toplice zaprli, so šolarji s krtačami še počistili bazen. Prav tako so učenci pomagali pri postavitvi lesenih barak, ki so bile namenjene za slačilnice in garderobe. Šolsko turistično društvo je v sodelovanju z Atomskimi toplicami skrbelo tudi za propagandni material o turistični ponudbi kraja. V okviru turističnega krožka pa so se učenci seznanjali z osnovami turističnega vodenja. V devetdesetih letih je v šoli potekal fakultativni pouk turistične vzgoje za učence zadnjih dveh razredov. Skozi učenje, delo in medsebojno sodelovanje se je šola ves čas povezovala s svojim okoljem ter s svojim delovanjem prispevala k njegovemu napredku. Občina Podčetrtek mu je leta 1999 podelila priznanje Častnega občana.
Aktiven član NOB
Med vojno so Jožeta Brileja prisilno mobilizirali v nemško vojsko in poslali na francosko ozemlje. Kmalu se je povezal s francoskim odporniškim gibanjem, ker pa je pobegnil, so ga Nemci obsodili na smrt. Sodeloval je s francoskimi odporniki, po osvoboditvi Francije pa se je priključil Titovi brigadi in se preko italijanskega pristanišča Bari vrnil v domovino, kjer je do konca vojne sodeloval pri slovenski narodnoosvobodilni borbi. Kot veteran NOB je nekaj časa vodil Krajevni odbor Zveze borcev za ohranjanje vrednot NOB Podčetrtek.
Dežela pravljic in domišlije v Olimju
V čudovitem okolju pod Olimsko goro je Jože Brilej leta 1967 postavil skromno brunarico, ki so jo zaradi legend o čarovnicah domačini poimenovali Koča pri čarovnici. Prostor v gozdu je uredil v Svet pravljic in domišljije, kjer je z uporabo naravnih in ponovno uporabo odpadnih materialov izdelal junake iz slovenske in tuje književnosti, ljudskih zgodb in pripovedk. Obiskovalcem je želel tudi sporočiti, da je potrebno naravo ohranjati čisto in neokrnjeno. Po upokojitvi leta 1981 se je povsem posvetil ustvarjanju Dežele pravljic in domišljije, pri temu pa mu je pomagala vsa družina. Koča pri čarovnici danes pod vodstvom Brilejevega vnuka še vedno privablja otroke od blizu in daleč.
Viri in literatura:
Lešnik, R. Samorastniki ob Sotli, Ljubljana 1979.
Dobrodošli v Podčetrtku že 110 let. Glasilo Turističnega društva Podčetrtek, 2015.
Grušovnik, M. Jože Brilej, upokojeni učitelj (https://www.dnevnik.si/1042720860).
Koča pri čarovnici. (http://carovnica.si/predstavitev).
Fotografije so prispevali: Dušica Marjanovič, Jože Počivavšek in Turistično društvo Podčetrtek.