Slovenski pisatelj, pedagog, urednik in literarni zgodovinar Jakob Sket se je rodil 2. maja 1852 v Mestinju. Ob 170. obletnici njegovega rojstva letos 11. aprila mineva tudi 110 let od njegove smrti. Bil je dolgoletni profesor na celovški gimnaziji, pisal je slovenska srednješolska berila in slovnice, bil je urednik časopisa Kres in ravnatelj Mohorjeve družbe v Celovcu, najbolj pa je znan po zgodovinski povesti iz turških časov Miklovi Zali.
Jakob Sket je večino svojega življenja živel v Celovcu, takrat pomembnem glavnem mestu Koroške, kjer je tudi umrl. Zgodnje otroštvo je preživel v Mestinju, ljudsko šolo je obiskoval na Sladki Gori, normalko pa v Celju. Šolanje je nadaljeval na mariborski gimnaziji, kjer je bil odličen dijak in bil dejaven tudi med narodno zavednimi dijaki. V Gradcu je študiral klasično filologijo, slovenščino in nemščino. Bil je med ustanovitelji akademskega društva Triglav leta 1876. Leta 1877 se je zaposlil na celovški gimnaziji, leto kasneje pa dokončal študij z doktoratom. Istega leta se je prijavil na razpisano mesto univerzitetnega profesorja na Dunaju, vendar je bila njegova prošnja zavrnjena. Prav tako so mu čez nekaj let zavrnili prošnjo za profesorja na graški univerzi.
Velika želja, postati univerzitetni profesor se Sketu ni uresničila. Vse do upokojitve je poučeval na gimnaziji v Celovcu, vendar je bil kljub temu izredno aktiven na več področjih. Po njegovi zaslugi je na celovški gimnaziji postala slovenščina maturitetni predmet. Nadaljeval je delo svojega predhodnika Antona Janežiča ter sestavljal šolska berila in slovnice za vse razrede srednjih šol. Najprej je izdal popravljen Janežičev Cvetnik, berilo za slovensko mladino. V letih od 1889-1893 pa je izdal Slovenske čitanke za vseh takratnih osem razredov srednjih šol. Sestavil je še dve vadnici za Nemce ter Slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček, s čimer je omogočil nemško govorečim, da se naučijo slovenskega jezika.
Leta 1881 je Jakob Sket postal urednik časopisa Kres, v katerem je pod psevdonimom dr. Sojan izdal svoje prvo delo, avtobiografski roman Milko Vogrin. V romanu je opisal svoja doživetja med vojno Avstrije z Bosno leta 1878, v katero je bil mobiliziran takoj po študiju. V letih 1884 in 1885 sta v Kresu izšli tudi njegovi noveli Žrtva ljubosumnosti ter Slika in srce. Takrat priljubljen slovenski leposlovni in znanstveni list Kres, je leta 1880 zasenčil Ljubljanski zvon. Kljub Sketovim prizadevanjem za njegov obstoj, je Kres v nekaj letih zaradi velikega upada števila naročnikov prenehal izhajati. Bolj kot pri Kresu je bil Sket uspešen pri Mohorjevi družbi. Od leta 1883 in vse do svoje smrti je bil član odbora družbe, leta 1889 njen urednik, zadnje leto svojega življenja pa tudi njen ravnatelj. Skrbel je za knjižni program Mohorjeve družbe, zbiral rokopise in si prizadeval za kakovostno produkcijo, zato je k sodelovanju vabil najuglednejše pisatelje.
Sketovo največje leposlovno delo, s katerim se je vtisnil v spomin slovenskemu narodu, je povest iz turških časov Miklova Zala, ki je nastala po resničnih dogodkih. Ustno izročilo, ki med prebivalci Svaten pri Šentjakobu v Rožni dolini živi še danes, je Sketa spodbudilo k raziskovanju dogodkov v času turških vpadov na takratno slovensko ozemlje, predvsem pa na Koroško.
Na osnovi dogodkov, ki jih je leta 1478 v kroniko natančno zapisoval župnik v Šmartinu na Teholici Jakob Unrest, je Sket napisal pripoved o Miklovi Zali. Zgodba, postavljena v 15. stoletje na Koroškem, opisuje junaški boj preprostega slovenskega kmeta, ki se je brez podpore plemstva pogumno in vztrajno boril proti krutemu sovražniku ter kljub vsemu ohranil vero in domovino. Vse to pa se zrcali v na začetku tragični zgodbi o deklici, ki jo Turki ugrabijo in odpeljejo s seboj za sužnjo, vendar se zgodba srečno konča, saj se Miklova Zala s pomočjo svojega strica pogumno reši in vrne v svoj domači kraj.
Med ljudmi se je izvirna povest zelo priljubila, zato je kmalu doživela tudi vrsto uprizoritev na ljudskih odrih, prvič pa leta 1897 v Gorici. Ob stoletnici Sketovega rojstva, so člani Kulturnega društva Anton Aškerc Šmarje pri Jelšah pod vodstvom Amalije in Avgusta Anderluh Miklovo Zalo uprizorili v Mestinju na prostem, njeno ponovitev pa v osrčju gradu Jelšingrad. Na tej veličastni prireditvi je nastopalo več kot sto igralcev, pevcev, konjenikov in statistov. Ob 150-letnici Sketovega rojstva pa so Miklovo Zalo v Mestinju uprizorili člani Kulturnega društva Jakob Sket Mestinje.
Viri: M. Žagar, 170. obletnica rojstva rojaka Jakoba Sketa. Šmarske novice, letn. 7, št. 41 (mar. 2022), str. 20-21.