10. maja 1895 je v Šmarju pri Jelšah umrl dr. Hugon Kartin. Svojo hišo, v kateri so bili prostori šmarske Hranilnice in posojilnice ter Narodne čitalnice, je zapustil Hranilnici in posojilnici, ki je v zahvalo vanjo vgradila spominsko ploščo, na šmarskem pokopališču pa mu je postavila nagrobni kamen iz granita.
Hugon Kartin je rojen 9. oktobra 1866 v trgu Šmarje pri Jelšah, kjer je bil njegov oče priznan trgovec. Oba starša je Hugon izgubil že v zgodnji mladosti. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v domačem kraju, je gimnazijo obiskoval v Celju. Nadvse inteligenten mladenič se je že zgodaj predajal rodoljubju. V zadnjem razredu so ga izključili iz vseh gimnazij v deželi, ker je na god cesarice Elizabete kljub nasprotovanju nemškega učitelja glasbe v cerkvi skupaj s sošolcem pel cesarsko pesem v slovenskem jeziku. Gimnazijo je nato zaključil v mestecu Arnau. Po enem letu služenja vojaškega roka v Gradcu se je vpisal na tamkajšnjo pravno fakulteto. Akademsko društvo Triglav v Gradcu, ki se mu je priključil kot študent, si je v času njegovega sodelovanja pridobilo največji ugled. Bil je pobudnik za izdajo Križevačkih statutov, ki jih je leta 1890 izdal zdravnik v Šmarju dr. Jožef Rakež. Počitnice je Hugon Kartin preživljal v Šmarju in se vedno zanimal za politično dogajanje v kraju. Predvsem na volitvah, kjer je zastavil ves svoj vpliv in odgovornost v korist slovenstva, s čimer si je pridobil največ zaslug, da je takratni ponemčeni trg Šmarje lahko pokazal svoj pravi slovenski obraz. Bil je tudi soustanovitelj šmarske Prostovoljne požarne brambe leta 1880. Znameniti šmarski zdravnik dr. Jožef Rakež ga opisuje kot odločnega, poštenega in neustrašnega narodnjaka, ki je bil kakor nalašč ustvarjen za političnega voditelja svojega okraja.
Leta 1893 je Kartin doktoriral iz prava in se zaposlil v odvetniški pisarni dr. Franca Jurtele v Šmarju. Ta znani rodoljub je Hugona tako vzljubil, da ga je hotel za svojega naslednika v Šmarju. Svetoval mu je, naj opravi pripravništvo pri odvetniku dr. Valentinu Krisperju v Ljubljani, kjer bi pridobil več izkušenj v stroki. Leta 1894 se je Hugon Kartin preselil v Ljubljano, kjer pa je kmalu zbolel. Že v času študija je bolehal za kroničnim vnetjem grla in navidezno ozdravel, vendar se je bolezen ponovila. Zdravniki so mu svetovali oddih v južni Dalmaciji, da bi se mu telo okrepilo ob svežem morskem zraku, vendar je bolezen kljub temu napredovala iz grla v pljuča, zato je moral v dubrovniško bolnišnico. Po nekaj dnevih v bolnišnici se je odločil vrniti v Šmarje, kjer je 10. maja 1895 umrl.
Njegov veličastni pogrebni sprevod v Šmarju je kazal njegovo priljubljenosti med krajani ter znanci in prijatelji iz vse slovenske dežele. Ob odprtem grobu so mu zadnje besede poklonili pomembni slovenski govorci, številni pevski zbor pa mu je zapel ganljivo nagrobnico. Na njegovo krsto so položili 40 vencev, najlepšega med njimi pa je v zadnji pozdrav s krvavečim srcem položila njegova zaročenka. Na vencu, ki ga je poslal dr. Valentin Krisper pa je pisalo: »Prerano si usahnil, ti domovine krasni cvet.«
Literatura: Rakež: Dr. Hugon Kartin. V Triglavanski list (1934), let. 3, št. 1, str. 11.