Knjižničarka Polona je enkrat mesečno obiskala vrtec v Zibiki. Skupaj so spoznavali različne zgodbe, se o njih pogovarjali, peli in plesali. Bilo je sproščeno, prisrčno, zabavno in poučno! Prva je bila zgodba o branju, ki pripoveduje o lačnem in utrujenem volku, ko prispe v mirno, zaspano vas. Nekatere živali so se na smrt prestrašile, krava, raca in pujs pa se še premaknili niso, saj so bili zatopljeni v branje. Tudi volk je želel biti lepo vzgojen in učen, zato je odšel v knjižnico in se učil brati. Bral je, vse dokler ni bilo branje tekoče, brez zatikanja.
Vsak mesec je otrokom prinesel novo zgodbo in novo spoznanje; novembra je bila na vrsti zgodba o domačem kraju; Snežni medo je v čarobnem decembru pripravil prav posebno presenečenje zase in za svoje prijatelje; januar je bil čas za zgodbo o Snežinkah z napako. V snežni palači, visoko nad oblaki, je brnel stroj za izdelovanje snežink. Nekega dne je Snežna kraljica zadolžila princeso Eli, da popazi na stroj. Ampak stroj se je pokvaril in Eli je snežinke izrezovala ročno. Prav vsaka snežinka je bila drugačna in nobena ni bila povsem brez napak. Eli je skrbelo, če se bodo otroci sploh želeli igrati z njimi. A kot se izkaže, je bil strah odveč. Zgodbica nas tako opomni, da lahko uživamo tudi v nepopolnih stvareh.
Meseca februarja so prebrali pesem Povodni mož in se učili, kaj je kultura. Marec je bil posvečen mamicam, v zgodbi je mali zajček Val spraševal: »Mami, kdaj prideš?« Aprila so otroci spoznavali hrano in v pravljici Nezadovoljna žlica ugotavljali, kaj je tisto, kar je jezilo žlico. Vsi otroci pa so povedali tudi, da je njihova najljubša hrana palačinke.
Čisto na koncu, meseca maja, pa so spoznavali pomen prijateljstva. Prijazni gospod medved po svojih najboljših močeh pomaga drugim živalim. Toda živali v gozdu so njegovo pomoč začele sprejemati kot samoumevno in ko medved zboli, ostane povsem sam. Majhna miška je poskrbela za to, da so vse živali poskrbele za bolnega gospoda Medveda, ko jih je potreboval, saj to prijatelji počnejo.
Na zaključku so knjižničarki Poloni pomagali tudi otroci, saj so nastopali vsi in pripravili zares imeniten dogodek za starše. Knjižničarkino vodenje so popestrili s pesmijo, plesom in deklamacijami. Ne smemo pa pozabiti na njihovi ustvarjalni vzgojiteljici, to sta Andreja in Polona, ki sta vedno pripravljeni popestriti dogajanje — bodisi v vrtcu, šoli, knjižnici, kulturnem domu in tudi v domačem kraju otrok, Zibiki. Veselimo se vnovičnih bralnih druženj s prepletom glasbe.
