September prinaša tudi začetek novega študijskega leta Univerze za tretje življenjsko obdobje (UTŽO).
Kot je že v navadi, se srečamo tretji torek v septembru. Vse dosedanje in tudi nove člane vabimo na informativno-vpisni dan študijskega leta 2025/2026, ki bo v torek, 16. septembra 2025, ob 9.00.
Po uvodnih pozdravih in kratkem kulturnem programu, ki ga bodo pripravili naši člani, vas bomo povabili v spodnjo dvorano, kjer bodo mentorji s pomočjo članov predstavili programe in dejavnosti svojih krožkov. Na dogodku boste prejeli vse potrebne informacije o vpisu in ugodnostih članstva ter o drugih programih in dejavnostih, ki jih pripravljamo v naši knjižnici.
Pristopne izjave za novo študijsko leto so že na voljo v knjižnici, dobile se bodo tudi na dogodku, izpolnite pa jo lahko tudi elektronsko na spodnjem gumbu.
Ob vpisu vas bo pričakala tudi manjša pozornost, vse, ki se boste vpisali do informativno-vpisnega dneva, pa bo razveselilo prav posebno darilo. Vabimo vas, da tudi v tej sezoni skupaj z nami rastete, se učite, družite, tkete prijateljske vezi ter delite svoje znanje in izkušnje.
Vas zanima, ali je UTŽO prava izbira za vas? Se sprašujete, kako poteka naše delovanje? Prisrčno vabljeni na informativni dan, kjer boste izvedeli vse, kar vas zanima.
Za pokušino pa si lahko preberete tudi zapis naše članice Zlatke Janžek, ki se nam je pridružila v lanskem študijskem letu. Njene besede lepo ujamejo utrip in doživetje UTŽO.
SPET ŠTUDENTKA
Oktobra sem zopet sedla v »šolske klopi«. Univerza brez zbiranja točk za vpis, brez izpitov je bila. »Le kako bo,« sem se spraševala.
O, zanimiv je program predavanj ob torkih! Naslovi so me kar vabili. Tukaj je bil krožek v zvezi s fraktalno risbo, ki jo že poznam. Super! Že dolgo sem želela pridobiti več znanja na tem področju. Tudi popotniški krožek je vzbudil mojo radovednost. »Bo kar zanimivo, za začetek bo dovolj,« sem rekla.
Na torkovih predavanjih in srečanjih je bilo veliko zanimivega. Začenjala so se že ob devetih dopoldne. Mnogi predavatelji so bili začudeni nad neobičajno uro in so se bali, da ne bo obiskovalcev, nekateri so mislili, da gre za večerni čas. Toliko bolj so bili presenečeni, ko so se znašli pred polno dvorano poslušalcev. Dr. Bogomir Ferfila nam je predstavil svoje številne poti po svetu. Osvetlil jih je z gospodarskega, političnega področja ter z osebnimi zgodbami. Mene se je najbolj dotaknilo življenje Eskimov, ki se še vedno močno razlikuje od našega. Po širnem svetu smo potovali tudi z drugimi popotniki. V svet vzgoje nas je popeljal mag. Darko Pepevnik. »Ali je lahko vzgoja ključ do boljšega sveta?« je bilo njegovo vprašanje v uvodu predavanja. »Danes je imeti čas za sočloveka več kot denar,« je bila ena izmed povedanih resnic. Enkratno je bilo dopoldansko srečanje z Alfijem Nipičem. Na oder je prišel kar s pesmijo in nas tako zapeljal v svet glasbe in krasnih melodij. Povedal je, da tako zgodaj ni še nikoli pel. Pesmi so bile vodilne ves čas pogovora, ko je predstavil svojo bogato kariero in prelomnice na njej. S pesmijo je vse lažje, je bilo večkrat slišati. Hitro je znal ustvariti veselo, sproščeno vzdušje, da je izgledalo, kot da smo na koncertu. Velike zdravstvene težave je premagal v zadnjih letih in z veseljem nastopa in širi dobro voljo med ljudi. Ja, kar nalezeš se je! Predstavil je tudi svojo avtobiografijo Ostal bom muzikant. Poudaril pa je, da ga žalosti, ker se tako malo spoštuje slovenska glasba. Se kar strinjam z njim. Kar prižgite radio, pa boste slišali!
Pri krožku fraktalne risbe nas je mentorica Ida vodila z umirjenim, blagim glasom in nevsiljivim pristopom. V prijetnem vzdušju so začele nastajati čudovite risbe, z vsakim srečanjem drugačne. Presenečena sem bila nad vedno novimi kombinacijami linij in barv. Vedno znova sem ugotavljala, kako bogati in neustavljivi v delovanju so naši možgani, da lahko ustvarijo nešteto novih, enkratnih podob.
Popotniški krožek nas je vsak mesec vabil na zanimiva doživetja po naši lepi deželi, pa tudi v tujini smo bili. Kakšne lepote in bogastvo imamo, se zaveš šele potem, ko delček tega doživiš. Mentorica Mira je vse organizirala brezhibno, z veliko dobre volje, potrpežljivosti in prijaznosti. Spoznala sem Zagorje ob Savi. Do takrat je bila to zame samo postaja na poti z vlakom do Ljubljane. Sploh si nisem predstavljala, kako kraj izgleda, kakšne znamenitosti ima. Obiskali smo Rudarski muzej v Kisovcu. O, kako težko je bilo življenje rudarjev! Pot smo nadaljevali v Zagorje. Zelo lep, urejen kraj z bogato zgodovino in kulturno dediščino. Tukaj je Park narodnih herojev, zgodovina »rdečih revirjev«, spomenik dr. Janezu Drnovšku in tudi opernemu pevcu Ladku Korošcu. Vodil nas je turistični vodič Vlado Poredoš, ustanovitelj glasbene skupine Orleki. S humorjem, razgledanostjo in anekdotami nam je približal posebnosti kraja in rudarstva. Vzemite si čas in potujte! Lepo je potovati v prijetni družbi, ob dobrem organizatorju in vodiču. Prepustiš se vodenju, opazuješ, uživaš in se čudiš.
Tukaj sem opisala le majhen delček dejavnosti, ki sem se jih udeležila, možnost izbora je bila zelo velika. Naša »rektorica« Jana pa je z nevidno roko vodila in koordinirala vse dejavnosti in dogodke. Z velikim veseljem, predanostjo in prizadevnostjo opravlja svoje delo. Verjetno sedaj že veste, da gre za univerzo za tretje življenjsko obdobje.
Zelo sem bila vesela, da sem v »šolske klopi« lahko sedla z mojo dobro sošolko iz osnovne šole. Spomnila sem se najinega iskrenega, srčnega prijateljstva. Krasno, sedaj sva bili zopet skupaj!
Takšno je bilo moje prvo študijsko leto. Bilo je bogato z doživetji, novimi spoznanji, pestro in zanimivo. (Zlatka Janžek)
