Skip to content Skip to footer

Z levega in desnega brega Sotle …

Knjižnica Šmarje pri Jelšah kot partnerska organizacija sodeluje v projektu LINKAJ z društvom Kajkaviana iz Donje Stubice. Namen projekta, ki je v sklopu programa Interreg SI-HR podprt z evropskimi sredstvi, je povečati zavedanje in znanje o kulturnih vrednotah ter poglobiti medsebojno zaupanje in vzpostaviti trajne povezave. Potem ko so udeleženci prvega srečanja konec marca spoznavali jezikovne podobnosti in razlike na gostovanju v Donji Stubici, so se konec maja na slovenski strani Sotle družili ob kulturni dediščini in skupni preteklosti.
Kulturne podobnosti med Hrvaško in Slovenijo so številne, jezik in kultura pa sta oblikovala narodno identiteto vsake posebej. S projektom LINKAJ povezujemo prebivalce Krapinsko-zagorske županije in Savinjske regije, natančneje Donje Stubice  in Šmarja pri Jelšah. Podobnosti in razlike bomo spoznavali na štirih medkulturnih srečanjih prebivalcev z obeh strani meje.
Dih preteklosti na dveh razstavah
Tema drugega srečanja, za katerega je bila odgovorna Knjižnica Šmarje pri Jelšah, je bila kulturna dediščina. Udeleženci so se zbrali v Bistrici ob Sotli in si že ob jutranji kavi ogledali bogato razstavo stare gospodinjske opreme in pripomočkov, ki so se uporabljali na podeželju. Razstavo so v Gabronki pripravile članice društva kmetic Ajda iz Bistrice ob Sotli, zbrane pa je ob tej priložnosti nagovoril tudi tamkajšnji župan Franjo Debelak. Kmalu zatem je sledil ogled še ene razstave, in sicer o nekdanjem bistriškem krojaču Francu Božičku, ki je šival tako za Slovence kot za Hrvate.

Razstava je del serije domoznanskih projektov, ki jih v Bistrici ob Sotli pripravlja šmarska knjižnica.

Po razstavi o krojaču Francu Božičku je zbrane popeljala soavtorica razstave Vesna Božiček.
Slovensko-hrvaško vodenje na Svetih gorah

Poseben pečat dnevu je vtisnil vzpon na Svete gore. Ta romarski kraj je od nekdaj povezoval ljudi z obeh strani meje in tako je še danes. Ker udeležencev dogodka po tej stari poti med svetogorskimi kapelami ni mogel popeljati domači župnik Damjan Kejžar, so si z njegovim zaupanjem kapele ogledali sami, po zgodbah dediščine pa sta jih vodila domača knjižničarka Irena Černelč in ravnatelj ljudske univerze iz Pregrade Davor Špoljar, sicer tudi sam udeleženec tega mednarodnega srečanja. Davor Špoljar je sicer doktor znanosti s področja arheologije, znanstveni naslov pa je pridobil na ljubljanski univerzi. Tako je udeležencem o zgodovini Svetih gor razlagal.

Davor Špoljar in Irena Černelč, ki sta skupino vodila po Svetih gorah.
Iz Šole moje mame na grad Podsreda
V nadaljevanju dneva se je slovensko-hrvaška skupina vrnila v preteklost z ogledom muzeja Šola moje mame v središču Kozjega. O zgodovini trga in po Šoli moje mame jih je popeljala upokojena učiteljica Silva Sikošek, vsi pa so bili presenečeni nad razstavljenimi predmeti. Z očitnim navdušenjem so se podali še na zadnjo ogledno točko, grad Podsreda. Po zanimivi uvodni predstavitvi Kozjanskega parka, ko je zbrane nagovorila tudi direktorica mag. Valerija Slemenšek, so si pod vodstvom Nataše Ferlinc Krašovic ogledali še grad. Dan so zaključili pod mogočnimi drevesi na grajskem dvorišču, v prijetnem klepetu, s smehom in skorajšnjim pričakovanjem naslednjega snidenja.  Z druženjem bodo nadaljevali pozno poleti v Donji Stubici, projekt pa zaključili v Šmarju pri Jelšah z izbrano kulinariko.

Šola moje mame je požela veliko zanimanja in obudila prenekatere spomine.

Z Natašo Ferlinc Krašovic v eni od grajskih soban gradu Podsreda.

Vlasta Kramperšek Šuc