Skip to content Skip to footer

Gostili smo zadnje srečanje v sklopu programa Interreg SI-HR, projekta LINKAJ 

V naši knjižnici smo konec septembra izvedli še zadnje mednarodno srečanje v sklopu projekta LINKAJ s finančno podporo Evropske unije. Projekt LINKAJ se je osredotočil na meddržavne kulturne povezave, zato sta obe partnerski organizaciji, Knjižnica Šmarje pri Jelšah in društvo Kajkaviana s sedežem v Donji Stubici, s pomočjo štirih srečanj osvetlili vsaka svojo snovno in nesnovno kulturno dediščino. Udeleženci, vsakokrat jih je bilo vsaj 40, so spoznavali podobnosti in razlike med obema regijama, se hkrati zelo zabavali in se učili.Zadnje srečanje, ki se je odvijalo na slovenski strani, je bilo namenjeno predvsem Lemberški mlinčni potici in vsemu, kar se je dogajalo okoli nje. Že zjutraj so se gostje s Hrvaške ustavili v Lembergu, ki je bil tistega dne zaradi tradicionalnega Srednjeveškega dne še posebej živahen. Dr. Marja Lorenčak Kiker jih je z besedo popeljala stoletja v preteklost in tudi po razstavi na rotovžu. Skupini so se nato v Šmarju pri Jelšah pridružili še domači udeleženci in se vsi skupaj namestili v Skazovi hiši. Pod vodstvom avtorice razstave Mateje Žagar so si ogledali razstavo o Francu Skazi, nato pa so se prestavili v prostore društva kmetic Ajda, kjer jih je že čakala Ana Novak, da jih pospremi v svet skrivnosti priprave Lemberške mlinčne potice, zapisane tudi v Slovenski register nesnovne kulturne dediščine. 

Poleg Skazove razstave in kuhinje društva kmetic Ajda so gostje s Hrvaške spoznali tudi Šmarsko vinsko klet, kjer sta predsednik društva Trta Jani Vreže in Jože Tratenšek pripravila zanimivo pokušino vin. Le s težavo so se nato odpravili proti Muzeju baroka, po Kalvariji in vse do cerkve sv. Roka, a bili nad doživetjem navdušeni. 

Za konec so se vsi zbrani v skupinah pomerili v kvizu »Koliko se poznamo«, pri katerem so morali izbirati med odgovori na najosnovnejša vprašanja, povezana z jezikovno in kulturno dediščino Obsotelja in Kozjanskega ter Hrvaškega Zagorja.  Skupine so sestavljali tako Hrvati kot Slovenci, prednost pa so imele tiste, v katerih so sodelovali mlajši udeleženci. Kviz je bil namreč sestavljen digitalno, pri čemer so imeli starejši udeleženci nekoliko počasnejše prste. Vsekakor pa so dobili novo izkušnjo in spoznanje.

Pred slovesom sta Jana Turk Šulc, ki je nadomeščala zaradi bolezni odsotnega direktorja Marka Samca, in predsednica društva Kajkaviana Ines Krušelj-Vidas podpisali pismo o nameri, s katerim se obe organizaciji zavezujeta, da bosta v različnih projektih in na dogodkih sodelovali tudi v prihodnje. Kot je bilo slišati, se nekaj projektov že kuje.