Knjižnica Šmarje pri Jelšah kot partnerska organizacija sodeluje v projektu LINKAJ z društvom Kajkaviana iz Donje Stubice. Namen projekta, ki je v sklopu programa Interreg SI-HR podprt z evropskimi sredstvi, je povečati zavedanje in znanje o kulturnih vrednotah ter poglobiti medsebojno zaupanje in vzpostaviti trajne povezave med regijama z obeh strani meje. Potem ko smo konec marca spoznavali jezikovne podobnosti in razlike na gostovanju v Donji Stubici, smo se konec maja na slovenski strani Sotle družili ob kulturni dediščini in skupni preteklosti.
Kulturne podobnosti med Hrvaško in Slovenijo so številne, jezik in kultura pa sta oblikovala narodno identiteto vsake posebej. S projektom LINKAJ povezujemo prebivalce Krapinsko-zagorske županije in Savinjske regije, natančneje Donje Stubice in Šmarja pri Jelšah. Podobnosti in razlike bomo spoznavali na štirih medkulturnih srečanjih prebivalcev z obeh strani meje.
![]() |
![]() |
Tema drugega srečanja, ki smo ga organizirali s pomočjo enot naše knjižnice v Bistrici ob Sotli in Kozjem, je bila kulturna dediščina. Že ob jutranji kavi smo si ogledali bogato razstavo stare gospodinjske opreme in pripomočkov, ki so se uporabljali na podeželju. Razstavo so v Gabronki pripravile članice društva kmetic Ajda iz Bistrice ob Sotli, zbrane pa je ob tej priložnosti nagovoril tudi tamkajšnji župan Franjo Debelak. Kmalu zatem je sledil ogled še ene razstave, in sicer o nekdanjem bistriškem krojaču Francu Božičku, ki je šival tako za Slovence kot za Hrvate.
Poseben pečat dnevu je vtisnil vzpon na Svete gore. Ta romarski kraj je od nekdaj povezoval ljudi z obeh strani meje in tako je še danes. Ker nas po tej stari poti med svetogorskimi kapelami ni mogel popeljati domači župnik Damjan Kejžar, smo si z njegovim zaupanjem kapele ogledali sami, po zgodbah dediščine pa sta nas vodila domača knjižničarka Irena Černelč in ravnatelj ljudske univerze iz Pregrade Davor Špoljar, tudi sam udeleženec tega mednarodnega srečanja. Davor Špoljar je sicer doktor znanosti s področja arheologije, znanstveni naslov pa je pridobil na ljubljanski univerzi. Tako je udeležencem o zgodovini Svetih gor razlagal tako v slovenskem kot hrvaškem jeziku. Eno od povezav obeh regij pa smo na tem svetem kraju videli tudi vgrajeno v tla. Talne ploščine za to svetišče so bile izdelane v Bedekovščini na Hrvaškem.
![]() |
![]() |
V nadaljevanju dneva smo se vrnili v preteklost z ogledom muzeja Šola moje mame v središču Kozjega. O zgodovini trga in po Šoli moje mame nas je popeljala upokojena učiteljica Silva Sikošek, vsi pa smo bili presenečeni nad razstavljenimi predmeti. Z očitnim navdušenjem smo se podali še na zadnjo ogledno točko tega dne, grad Podsreda. Po zanimivi uvodni predstavitvi Kozjanskega parka, ko je zbrane nagovorila direktorica mag. Valerija Slemenšek, smo si pod vodstvom Nataše Ferlinc Krašovic ogledali še grad. Dan smo zaključili pod mogočnimi drevesi na grajskem dvorišču, v prijetnem klepetu, s smehom in skorajšnjim pričakovanjem naslednjega snidenja.







