
Ujet pri dejanju
Ameriški filmar Darren Aronofsky se je v svoji, zdaj že več kot četrt stoletja dolgi karieri, uveljavil kot filmar, ki mu provokacija in načenjanje občutljivih družbenih problematik nista tuji, pa naj gre za prikaz posledic paranoide shizofrenije (Pi), raznovrstnih odvisnosti (Rekvijem za sanje), izgube identitete (Črni labod), verskega fanatizma (Noe), uničevanja planeta (Mati) ali posameznikove želje po avtodestrukciji (Rokoborec in Kit). Mogoče bo ravno zato večina gledalcev presenečenih ob ogledu njegovega najnovejšega celovečerca Ujet pri dejanju, ki bi ga lahko označili za režiserjev najbolj zabaven film v karieri.
Film, postavljen v New York leta 1998, sledi Hanku Thompsonu (Austin Butler), nekdanjem bejzbol zvezdniku, ki je zaradi tragične prometne nesreče, v kateri je umrl njegov prijatelj, športno kariero obesil na klin. Sedaj se preživlja kot gostilničar in živi v zanikrnem stanovanju, kjer redno telefonira svoji mami in ga občasno obišče dekle Yvone (Zoë Kravitz). Ko ga sosed, punker Russ (Matt Smith) prosi, če bi za nekaj dni skrbel za njegovega mačkona, Hank sprejme ponudbo, vendar si kmalu zatem po spletu čudnih okoliščin na glavo nakoplje židovske in ruske gangsterje, ki so na lovu za nečim, kar se skriva v Russovem stanovanju.
Ujet pri dejanju je film, ki se oklepa scenarij napačen človek na napačnem kraju ob napačnem času. Aronofsky je s pričujočim filmom več kot očitno želel zbuditi Quentina Tarantina in Guyja Ritchieja v sebi, saj je zgodba s svojo atmosfero, izrazito črnim humorjem, široko galerijo ekscentričnih likov in hektično strukturo mišljena kot poklon zgodnjim uličnim klasikam zgoraj omenjenih filmarjev. Posledica tega je resda, da film nekoliko izgubi na izvirnosti in identiteti, vendar ne preveč; Aronofsky že vedno ohrani svoj čut za provokacijo, brutalni realizem ter ciničen odnos do sveta, če pa se režiser ob tem še iskreno zabava, pa prav tako ni ni nič narobe.
Ena od najmočnejših plati pričujočega filma je njegov bogat igralski ansambel, kjer med drugim naletimo tudi na skoraj neprepoznavna Lieva Schrieberja in Vincenta D’Onofria ter hladnokrvno Regino King, četudi najbolj izstopata Butler, ki izvrstno odigra vlogo povprečneža, ki se znajde v ekstremi situaciji ter Smith, katerega podivjano punkersko obnašanje poskrbi za nemalo za počit smešnih trneutkov. Navkljub dvem uram se film ne vleče, za kar se je potrebno zahvaliti trdni montaži, fenomenalnem izboru glasbe, ki dobro ujame duh post-grungerske Amerike, “privlačni” umazani fotografiji, kjer gledalec dobesedno občuti bedo revnih mestnih četrti ter navidez preprosti zgodbi, ki je sicer polna preobratov.
Ujet pri dejanju ne spada med režiserjeve najboljše filme, saj se njegov izraziti avtorski pečat tokrat izgubi v neobremenjenem poklonu “uličnim” filmarjem kot sta Ritchie in Tarantino, vendar Aronofsky navkljub temu uspe ustvariti enega najbolj duhovitih in nasilnih krimičev letošnjega leta, ki bo prej pospešil srčni utrip kot pa razgibal možganske celice.
Film Ujet pri dejanju si je moč ogledati na rednem sporedu slovenskih kinematografov.
Ocena: 4/5

