
Kaj imata skupnega astronomija in astrologija?

Astronomija ali zakon o zvezdah je eno najstarejših raziskovalnih področij človeštva. Ciklične spremembe položaja svetlih točk na nočnem nebu, Lunine mene, sončevi in lunini mrki, kometi, meteoriti/utrinki, spremembe dolžine dneva in noči, vremena in letnih časov so bili dogodki, ki so jih opazovali, beležili in skušali razumeti vzroke zanje.
Arheološka zapuščina starih civilizacij nam kaže, da so mnoge med njimi poznale in razumele dogajanja na nebu. Imele so znanje, ki smo ga v našem času ponovno odkrili šele pred nekaj stoletji. Znanje astronomije jim je omogočilo postavitev koledarja, s tem pa obvladovanje naravnih ciklov in določanje trenutkov za praznovanja, za verske obrede, za setev, za sejme in druge za skupnost pomembne dogodke. Ker so bile zvezde visoko na nebu, so poskušali sile, ki jih usmerjajo razložiti z miti, polnimi božanstev in skrivnostnih nadnaravnih sil. V njih so posamezna ozvezdja in nebesna telesa imela arhetipske lastnosti, za katere so verjeli, da se prenašajo tudi na ljudi rojene pod njihovim vplivom.
Raznolikost človeških osebnosti, usod, dejanj, odločitev in lastnosti so povezali z zvezdami in preko astrologije skušali razumeti življenje ter napovedati ali pojasniti usodo posameznikov. Tako sta bili astronomija, zakon o zvezdah in astrologija, veda o zvezdah, povezani dolga tisočletja. In sta še vedno, čeprav so sodobne tehnologije in astronomske metode opazovanj v zadnjih desetletjih omogočile odkritje toliko novih skrivnosti vesolja, da jih sodobna fizika vseh še ne zna pojasniti ali razložiti.
Vabljeni na predavanje prof. Majde Kamenšek Gajšek.
Vstop na dogodek je za člane naše UTŽO prost, ostali vstopnina 5 eur.
Dodatne informacije: jana@kspj.si ali 031 617 444 (Jana Turk Šulc).
