
Dobila je frajzne in je šla
Vsi vemo, da so včasih ljudje umirali mlajši, da so otroci pogosteje umirali zgodaj in da so ljudje pred razvojem sodobne medicine umirali za marsikatero boleznijo, zaradi katere danes
praviloma ne umremo. Vemo tudi, da so včasih ljudje živeli v drugačnih pogojih kot danes in da je to vplivalo na njihovo zdravje.
To so nekako splošne predstave, kaj konkretno pa nam povedo matične knjige, se bomo vprašali v našem predavanju. Vrnili se bomo v čas ob koncu 19. stoletja v kraje na Kozjaku in
na Pohorju, kjer je del prebivalstva takrat še živel v arhaičnih enoprostornih dimnicah. Preverili bomo, ali so te vplivale na vzroke umiranja v teh krajih. Kako pa je bilo v istem času
v Mariboru ter v vaseh Juršinci in Cirkulane? V kakšni povezavi so bili tukaj bivalna kultura in vzroki umiranja prebivalstva?
Ob vpogledu v razmere v vseh naštetih regijah in krajih bomo razmišljali tudi o tem, kdo je pravzaprav takrat ugotavljal vzrok smrti in kako so bile bolezni in simptomi poimenovani. Za frajzni (nem. Fraisen, črevesni krči) so npr. umirali samo dojenčki, kaj pa malo večji otroci in odrasle ženske in moški? Ali so tisti najstarejši prebivalci res najpogosteje umirali za starostno šibkostjo (Altersschwäche) in kaj je pravzaprav to sploh bilo?
Doc. dr. Jerneja Ferlež je etnologinja in bibliotekarka. Zaposlena je v Univerzitetni knjižnici Maribor, kjer skrbi za stike z javnostmi. Raziskovalno se ukvarja z različnimi etnološkimi vsebinami, zlasti z bivalno kulturo. Je avtorica več knjig, člankov in razstav. Najodmevnejši sta bili njeni knjigi Mariborska dvorišča in Stanovati v Mariboru, sodelovala pa je tudi pri nastanku dokumentarnega filma Mariborska dvorišča in akcijah Živih dvorišč. Znanstvene pristope rada povezuje z umetnostjo.
Red. prof. dr. Alja Lipavic Oštir je redna profesorica za nemški jezik na Univerzi v Mariboru in na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Trnavi na Slovaškem. Njena raziskovalna področja so: jezikovne strategije migrantov, razvijanje večjezičnosti, medpredmetno povezovanje in jezikovni stiki. Razen krajših Erasmus izmenjav v različnih državah Evrope je bila gostujoča profesorica na Univerzi Bern, Švica, in na Univerzi Vilnius v Litvi. Trenutno sodeluje v dveh mednarodnih projektih na temo senzibiliziranje za okolje pri pouku oz. pismenost v antropocenu. Aktivna je tudi v jezikovni politiki in prepričana je, da je na pojave v svetu nujno vedno gledati interdisciplinarno. Njen moto je: Svet je eno!
Predavanje je iz nabora letošnjih predavanj Zrele univerze Filozofske fakultete Maribor.
Vabljeni. Dogodek je del Tednov vseživljenjskega učenja (TVU 2026), vstop je prost.
Dodatne informacije: jana@kspj.si ali 031 617 444 (Jana Turk Šulc).

