Skip to content Skip to footer

Srečanje sekcije IFLA Library Design v Parizu

V začetku marca je Pariz gostil letno srečanje (mid-year meeting) sekcije IFLA Library Design (LIBDESIGN) – mednarodne sekcije v okviru Mednarodne zveze knjižničnih združenj in ustanov (IFLA), ki se ukvarja z načrtovanjem in arhitekturo knjižnic. Član sekcije je od lanskega leta tudi direktor Knjižnice Šmarje pri Jelšah, dr. Marko Samec. Ostali člani sekcije prihajajo iz Avstralije, Hong Konga, Kitajske, Kanade, ZDA, Francije, Jordanije, Ugande, Češke, Južnoafriške republike, Velike Britanije in Danske.

Na fotografiji so člani sekcije IFLA LIBDESIGN, ki so se udeležili letnega srečanja v Parizu; fotografija je nastala v nacionalni knjižnici BnF Richelieu.

 

Tri dni strokovnih srečanj, ogledov in razprav

Srečanje se je začelo z ogledom knjižnice BnF François Mitterrand, ene najpomembnejših knjižničnih stavb 20. stoletja, ki jo je zasnoval arhitekt Dominique Perrault. Kompleks sestavljajo štirje stolpi, simbolično oblikovani kot odprte knjige, medtem ko so arhivske zbirke shranjene pod zemljo. Udeleženci so si ogledali različne dele knjižnice ter se seznanili z načrti za novo centralno skladišče BnF v Amiensu.

Pogled s tretjega izmed štirih stolpov nacionalne knjižnice BnF François Mitterrand, ki leži ob reki Seni. Notranji gozd sredi knjižnice je ni dostopen za uporabnike, služi pa kot vizualna sprostitev med raziskovanjem.

V nadaljevanju je udeležence nagovoril Jérôme Fronty, sledila pa so delovna srečanja sekcije LIBDESIGN pod vodstvom Benjamina Meunierja.

Eden izmed mnogih čitalniških prostorov, namenjenih izključno raziskovalnemu delu. T. i. raziskovalna knjižnica se nahaja v spodnjem nivoju, tik ob osrednjem vrtu, in je precej bolj tih ter ekskluziven. Za vstop v ta del je potrebno dokazati potrebo po raziskovanju (npr. potrdilo o vpisu na doktorat ali raziskovalni projekt). Tukaj je možen dostop do izjemno redkih gradiv in arhivov, ki niso na voljo v zgornjem nivoju.

Drugi dan je bil namenjen ogledu historičnega sedeža BnF Richelieu, ki po obnovi danes združuje knjižnico, muzej in razstavne prostore. Popoldne so obiskali Bibliothèque-Musée de l’Opéra v Palais Garnier, ki hrani obsežno zbirko knjižničnega in arhivskega gradiva. Dan se je zaključil z obiskom Knjižnice James Baldwin, prejemnice nagrade Green Library Award 2026 za trajnostni pristop.

Muzej v knjižnici BnF Richelieu, ki je bil v po desetih letih prenove ponovno odprt leta 2022, hrani vrhunce svetovne kulturne dediščine. Razstavni prostori so sami po sebi umetnina, saj združujejo zgodovinski blišč s sodobno muzejsko postavitvijo. Na sliki je Galerija Mazarin, 45-metrska baročna galerija s freskami mojstra Romanellija, kjer so razstavljeni najdragocenejši rokopisi in redke knjige.

Bibliothèque-Musée de l’Opéra, ki se nahaja znotraj slovite operne hiše Palais Garnier. Knjižnica in arhiv sta bila ustanovljena leta 1866 v okviru projekta gradnje nove operne hiše, ki ga je zasnoval arhitekt Charles Garnier. Prostori knjižnice so bili sprva namenjeni zasebni vhodni dvorani cesarja Napoleona III. Danes knjižnica hrani okoli 600.000 dokumentov, med njimi 100.000 knjig, 250.000 avtografnih pisem, 16.000 partitur in 100.000 fotografij.

Pogled v osrčje Palais Garnier. Rdeč žamet, pozlačeni detajli in mogočen lestenec ustvarjajo eno najlepših opernih dvoran na svetu.

Tretji dan je potekal seminar o učinkovitem in trajnostnem shranjevanju, na katerem so strokovnjaki iz več držav predstavili sodobne pristope k gradnji knjižničnih skladišč. Poseben poudarek je bil na energetski učinkovitosti, varstvu gradiva in avtomatizaciji.

Razprava je izpostavila ključne izzive, kot so požarna varnost, klimatski nadzor, robotizacija in upravljanje zbirk. Srečanje je potrdilo, da razvoj trajnostnih in visokozmogljivih skladišč ostaja ena ključnih usmeritev sodobnih knjižnic, pri čemer projekt BnF v Amiensu izstopa kot eden največjih tovrstnih projektov v Evropi.

Palais Garnier (na levi strani s pročeljem, ki gleda proti krožišču) je arhitekturna mojstrovina neobaroka v srcu Pariza. Operna hiša, ki je s svojo veličastno fasado in notranjostjo navdihnila legendo o Fantomu iz opere.

Osebni vtis

“Srečanje v Parizu je prineslo polno bogatih izkušenj. Redka priložnost, da si ogledaš “zakulisno” delovanje ene največjih knjižnic na svetu, je bila sama po sebi vredna poti. V treh dneh smo pobližje spoznali štiri izjemne pariške knjižnice, vsaka s svojo zgodovino, arhitekturo in poslanstvom, ter iz prve roke videli, kako delujejo v praksi.

Srečanje je bilo dragoceno tudi z delovnega vidika. Člani sekcije LIBDESIGN smo se zbrali v živo, pregledali tekoče aktivnosti, razpravljali o skupnem delu in načrtovali prihodnje aktivnosti delovnih skupin. A morda je bila najpomembnejša vrednost srečanja prav ta, ki je najtežje merljiva: osebno spoznavanje med kolegi. Ko se ljudje poznamo v živo, sodelujemo bolj povezano, zaupanje je večje in skupno delo kakovostnejše.” Marko Samec

Celoten prispevek je objavljen na spletni strani Knjižničarskih novic.