Festival brati gore 2022
Vljudno vabljeni na Festival Brati gore, ki bo v nedeljo, 11. 12. 2022, ob 18.00, v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah.
Z nami bo dr. Peter Mikša s predavanjem
Slovensko planinstvo skozi čas: Slovenci, gore in (današnja) gorska identiteta Slovencev.
Za glasbeni premor bodo poskrbeli člani skupine Chaves, za literarne in likovne utrinke pa Cvetka Berginc, članica PD Šmarje pri Jelšah. Festival “Brati gore” povezuje ljudi, ki imajo radi knjige in gore, čeprav so fizično ločeni. Bralci in avtorji, gorniki in umetniki širom Alp (in širše) se združijo v debati o podobnih vprašanih in ocenjujejo pomen, vpliv in namen alpske literature. Festival Brati gore spodbuja praznovanje kulturne raznolikosti in hkrati podobnosti v Alpah in ustvarja povezave med gorami in kulturo.
V naši knjižnici dogodek vsa leta organiziramo v sodelovanju s Planinskim društvom Šmarje pri Jelšah. Vstop na dogodek je prost.
Slovensko planinstvo skozi čas: Slovenci, gore in (današnja) gorska identiteta Slovencev
Slovenci smo z gorami močno povezani. Planinstvo je bilo in je mogočen steber slovenstva in gradnik slovenske nacionalne identitete. Slovenske gore so se skozi nacionalni boj trdno usidrale v narodno zavest in postale viden simbol, tako zelo, da smo Slovenci goro postavili v grb in preko njega v zastavo. Dva od treh državnih simbolov!
Če smo Slovenci danes znani po množičnosti obiskovanja gora, pa temu še pred dobrim stoletjem ni bilo tako. Nadelane poti, ki so vodile pod in na vrhe, so bila redke, obstoječe pa slabo označene. Maloštevilni pohodniki so se lahko zatekli v redke planinske koče, kjer pa so gospodovali v večini tujci – Nemci. To je bil čas, ko je bilo planinstvo domena redkih, večinoma premožnejših posameznikov, ki so si daljše poti iz mest do gora lažje finančno privoščili. Ker je bilo v tistem času med takimi v slovenskih deželah takratne Avstro-Ogrske več Nemcev, so bile nemške planinske društvene organizacije tiste, ki so se prve pojavile v slovenskem gorskem svetu in si ga tudi privzele.
Temu se je konec 19. stoletja uprla manjša skupina slovenskih domoljubov in ljubiteljev slovenskih gora, ki je ustanovila Slovensko planinsko društvo (SPD). Društvo je bilo narodnoobrambno usmerjeno in je delovalo predvsem kot branik slovenstva in slovenskega jezika. Najbolj se je »boj za gore« razvnel na Triglavu. Vprašanje je, kako bi se vloga Triglava kot simbola slovenstva odražala danes, če leta 1895 Jakob Aljaž, duhovnik v vasi Dovje pod Triglavom, ne bi kupil vrh Triglava in tam postavil jekleni stolp, ki se ga je nemudoma prijelo ime »Aljažev stolp«.
Identiteta Slovencev kot gorskega naroda se je skozi boj za gore le še utrdila. Tako so Slovenci po prvi svetovni vojni iz Avstro-Ogrske v Kraljevino SHS vstopili z že oblikovano identiteto, pri kateri so imele pomembno vlogo gore, predvsem pa Triglav kot simbol slovenstva. Oznake z gorami povezanega naroda se Slovenci niso »otresli« niti po drugi svetovni vojni v socialistični Jugoslaviji. Čeprav so tudi nekatere druge republike Jugoslavije imele obsežna gorska območja, se je gorska identiteta izrazito uveljavljala zgolj pri Slovencih.
—
Doc. dr. Peter Mikša je zaposlen na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani kjer poučuje in raziskuje na Oddelku za zgodovino. Leta 2013 je doktoriral s temo Alpinizem na Slovenskem. Med drugim raziskuje različne vidike zgodovine slovenskih gora: od alpinizma, planinstva, gorskega turizma, nacionalnega boja v slovenskih gorah, pa do vloge gora pri oblikovanju slovenske identitete.
Njegova bibliografija je izjemna, saj obsega preko 550 bibliografskih enot, med drugim je soavtor 12 znanstvenih monografij in 10 strokovnih monografij, 25 znanstvenih in več kot 50 strokovnih člankov, je tudi avtor ali soavtor preko 20 razstav. Hkrati je dr. Peter Mikša pogost sogovornik v pogovornih oddajah povezanih z gorami in poznan medijski obraz z izkušnjami številnih strokovnih televizijskih in radijskih oddaj s področja zgodovine in vloge gora pri Slovencih in velja za vodilnega strokovnjaka tega področja v Sloveniji.
In še malo v pomembno podrobnost. Peter Mikša je rodom iz sosednje Rogaške Slatine in je glavni protagonist športnega plezanja na našem širšem območju. V času svojega delovanja v Rogaški Slatini je uredil plezališče na Boču ter dvoje plezalnih sten v Rogaški Slatini. Je alpinistični inštruktor, trener športnega plezanja, planinski vodnik A kategorije, vaditelj orientacije pri PZS in vodja Raziskovalne skupine pri Planinski zvezi Slovenije.